Piše: Mateja Rajh Jager


 

 

V naši pisarni na dober delovni dan sedi sedem ljudi s popolnoma različnimi glasbenimi okusi. In temu sledijo tudi zelo različne želje za delovno glasbeno podlago. Nekateri svojo produktivnost želijo spodbuditi z ambientalnimi akustičnimi ritmi, drugi bi na ves glas nažigali Big foote, tretji si sredi septembra popevajo božične hite, četrti si nadenejo svoje slušalke, optimistično misleč, da bodo imeli mir … Sama temu kaosu dodam pomirjujoče, neagresivno klasično glasbeno ozadje. In potem me malodane odnesejo iz pisarne z mojimi 50 kilogrami in stolom vred. Pri tem tudi naštevanje znanstvenih ugotovitev, da Mozartova glasba pospešuje miselne procese in kreativnost, ne pomaga kaj dosti.

Je »znati peti« pogoj, da »smem peti«?

Vse prevečkrat srečam ljudi, ki pravijo, da nimajo glasu za petje. Da imajo radi glasbo, ampak nimajo posluha. Da sicer ne znajo peti, ampak jih pa zmoti, če nekdo »fuša«. Bojijo se zamrmrati ob glasbi, kaj šele, da bi na svobodo spustili kakšen glas ali pa vsaj brundanje … Tudi v pisarni C-21 se najdejo takšni sramežljivci.

Vsi se rodimo s pevskimi sposobnostmi. Zgolj nekateri svojo nadarjenost tudi razvijejo v talent, a petje ni rezervirano samo za tiste »s posluhom in lepim glasom«. Zdravilno in blagodejno deluje na prav vsakega.

Čarobni učinki glasbe

Ne govorimo zgolj o produktivnosti, glasba deluje na telo, um, čustva in duha. Odpravlja stres, izboljša pretok krvi v telesu, umirja srčni utrip in ugodno vpliva na dihanje, vpliva na regeneracijo telesa, lajša bolečine, deluje na imunski sistem, pomaga premagati žalost in povečuje občutek samozavesti, nežna glasba znižuje krvni tlak, določena glasba pa celo zmanjšuje število epileptičnih napadov in pomaga bolnikom s Parkinsonovo boleznijo. Ne glede na to, ali izberemo instrumentalno ali vokalno glasbo, hitre ali počasnejše ritme, igrivo polko v duru ali žalostno balado v molu. Lahko se sproščamo ob glasnih basih plesnega komada ali umirjeni in tihi meditativni glasbi. Vsak izbere nekaj svojega, glede na trenutno razpoloženje in počutje. Nekaj, kar v tistem trenutku potrebuje in nanj deluje zdravilno.

A še večji učinek na nas ima glasba, ki jo aktivno izvajamo, torej igramo kakšen inštrument ali za to uporabimo svoje glasilke. Sama največkrat izberem slednje in se močno strinjam s psihologinjo in glasbenico dr. Katarino Habe, ki pojasnjuje:

»Ko pojemo, je naš glas in naše celotno telo naš inštrument, tako da je petje na neki način hkrati notranja masaža našega telesa, omogoča pa nam tudi lastno notranjo sinhronizacijo in sinhronizacijo z drugimi. Petje, še posebej skupinsko, vpliva na izločanje hormonov v krvi, na imunski sistem, na globino dihanja, na srčni utrip, na psihološki ravni pa ima terapevtske učinke pri depresiji, anksioznosti, soočanju s stresom, vpliva na pozitivno samopodobo ter na oblikovanje čustvene in socialne kompetentnosti. Petje je lahko tudi neka oblika treninga čuječnosti. Je sredstvo urjenja spomina, zato ni čudno, da je tako učinkovito pri zdravljenju demence.«

Poskusimo?

Prepričana sem, da ste že kdaj uživali v petju opernih arij pod tušem ali pa pod kakšnim neverjetno akustičnim mostom. Ali pa ste divje kričali Highway to hell, medtem ko ste stali v koloni čakali na zeleno luč. Imam soseda, ki si ob prvi jutranji zori veselo požvižgava in popeva, ko se odpravlja proti hlevu. V tem neskončno uživa in z lahkoto stopa v nov dan.

Pa vi? Si upate zamrmrati, zabrundati, nežno zapeti ali pa glasno zatuliti kakšno melodijo? Poskusite, dajte si duška! Boste videli, kako dobro se boste počutili. Povem iz prve roke.

Jaz pa bom v pisarni naredila naslednji eksperiment (aktivni.si):

  • proti depresiji naj bi pomagal muzikal Fantom iz Opere,
  • pri motnjah spanca Beethovnova Moonlight Sonata,
  • pri premagovanju strahu opera Bele Bartoka Herzog Blaubarts Burg,
  • ko smo obupani, pa Mozartov Klavirski koncert v d-molu KV 466.

Če me sedečo na stolu srečate na hodniku, boste vedeli, zakaj …

Če vas zanima več, vam priporočam ogled naslednjih spletnih strani:
https://www.nasizbori.si/vesela-ali-otozna-vsaka-je-lahko-zdravilna/
https://www.medicalnewstoday.com/articles/302903
https://www.apa.org/monitor/2013/11/music

Skip to content