SŠ KER: Nočni pohod z baklami
Izobraževanje kolektiva. Večerja je mimo in sledi sproščeno večerno druženje. Gledamo stare fotografije in spoznavamo sodelavce v popolnoma drugačni luči. Iskreni nasmehi in prijetna energija, ki se jo čuti v prostoru. Potem pa odpremo ZdravKov paket, v katerem se skrivajo pohodne palice za vse nas. Ko se oblečemo in stopimo iz prostora, okoli nas že gorijo bakle. Ja nič, pot pod noge in gremo, z nasmehom na obrazu.
Pred nami le nekaj centimetrov vidne poti, ki jo osvetljuje sij bakle. Za nami prav tako nič drugega kot tema. Ampak nas ne moti. Tako kot svet okoli nas, se v temi izgubijo vse težave in skrbi. Drži se nas nasmeh in pogumno stopamo korak za korakom, nekam v neznano. Iz daljave nobenega zvoka avtomobila, tudi oči se navadijo teme, le občasno sij bakle nekoliko premočno zasije v očeh in za kakšno sekundo na slepo tavamo v naslednji korak. Lepo se imamo in varno se vrnemo nazaj. Očitno še znamo uživati in prav je tako.
Naslednje dopoldne pa moški del kolektiva, ki je še pred nekaj urami po kavalirsko sodelavkam osvetljeval pot z baklami, v obe roki zagrabi pohodne palice. Seznanimo se z osnovnimi pravili nordijske hoje in da jih ne prehitro pozabimo, odhitimo po isti poti kot prejšnji večer.
Pred sodelavkami časa za počitek seveda nismo potrebovali, zdaj ko smo sami in nas nihče ne vidi, pa že ne more biti nič narobe, če se pošteno nadihamo in vmes ob šumenju vode, ki teče v ozadju ob vseh mogočih debatah rešujemo svet. Včeraj je bilo vse super, ampak zdaj pa res lahko rečemo, da znamo uživati in še kako prav je to.
