Na osnovi 7. in 9. člena Uredbe o upravnem poslovanju Šolski center Celje, Pot na Lavo 22, 3000 Celje objavlja
SPLOŠNE INFORMACIJE
o upravnih storitvah
Splošne informacije so informacije o načinu poslovanja zavoda pri odločanju o upravnih zadevah, pojasnila v zvezi z uresničevanjem pravic in obveznosti dijakov in pojasnila v zvezi z drugimi upravnimi postopki. Splošne informacije se ne nanašajo na potek oziroma stanje konkretnega upravnega ali drugega postopka.
Zavod zagotavlja splošne informacije o upravnih storitvah brezplačno, po zaposlenih šole, svetovnem spletu ter občasno z izdajo obvestil. Zaposleni zavoda mora stranki zagotoviti individualno obravnavo v diskretnem okolju.
Zaposleni zavoda, ki posredujejo informacije splošnega značaja:
Urška Zver
(03) 428 58 31
info@sc-celje.si
(poslovna sekretarka)
VROČANJE VLOG
Starši dijakov, zakoniti zastopniki dijakov in druge zainteresirane osebe lahko vlogo (zahtevo, pritožbo, predlog, prijavo, izjavo, opozorilo, pobudo,…) v zvezi z delom zavoda:
– prinesejo osebno in oddajo tajništvu na sedežu zavoda ali pri pooblaščeni osebi,
– pošljejo po pošti na naslov Šolski center Celje, Pot na Lavo 22, 3000 Celje
– skenirano oddajo po elektronski pošti na info@sc-celje.si; če vlogo oddajo kot elektronsko vlogo, mora biti opremljena z elektronskim podpisom.
Če zakonodaja za določene vrste postopkov predpisuje točno določen način vložitve vloge, je potrebno upoštevati določbe relevantne zakonodaje.
INFORMACIJE O UPRAVNIH STORITVAH
Zavod izvaja naslednje upravne naloge:
a) odločanje v upravnem postopku
V primeru izvajanja nekaterih določb Zakona o gimnazijah, Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju in drugih zakonov gre za odločanje o pravicah in obveznosti strank, zato tudi zavod kot nosilec javnega pooblastila izvaja v tem pogledu upravno nalogo z izdajanjem konkretnih upravnih aktov. Določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, se uporabljajo pri odločanju v zvezi z:
- vpisom
ZPSI-1
V poklicno oziroma strokovno izobraževanje se lahko vključi, kdor izpolnjuje pogoje, določene z Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju, in z izobraževalnim programom.
Z izobraževalnim programom se kot pogoj za vključitev lahko določijo končani ustrezni izobraževalni programi, delovne izkušnje ali pridobljena nacionalna poklicna kvalifikacija. Namesto ustreznega izobraževalnega programa se lahko upoštevajo ustrezne delovne izkušnje ali pridobljena nacionalna poklicna kvalifikacija.
Z izobraževalnim programom se kot pogoj za vključitev lahko določijo posebna nadarjenost, izjemoma pa psihofizične sposobnosti, če so te potrebne za uspešno izobraževanje.
Pogoj za vključitev v izobraževanje je lahko tudi sklenjena individualna učna pogodba, če z izobraževalnim programom ni predviden praktični pouk, ampak le praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu.
V izobraževanje za pridobitev nižje poklicne izobrazbe se lahko vključi, kdor je končal najmanj sedmi razred osnovne šole oziroma šesti razred osemletne osnovne šole in je izpolnil osnovnošolsko obveznost ter izpolnjuje druge z izobraževalnim programom določene pogoje.
V izobraževanje za pridobitev nižje poklicne izobrazbe se lahko vključi tudi, kdor je zaključil osnovnošolsko izobraževanje po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom ter izpolnjuje druge, z izobraževalnim programom določene pogoje.
V izobraževanje za pridobitev srednje poklicne in srednje strokovne izobrazbe se lahko vključi, kdor je uspešno zaključil osnovnošolsko ali nižje poklicno izobraževanje ter izpolnjuje druge, z izobraževalnim programom določene pogoje.
V poklicno-tehniško izobraževanje za pridobitev srednje strokovne izobrazbe se lahko vključi, kdor si je pridobil srednjo poklicno izobrazbo in izpolnjuje druge, z izobraževalnim programom določene pogoje.
V poklicni tečaj se lahko vključi, kdor je uspešno zaključil četrti letnik gimnazije ali zaključni letnik izobraževalnega programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe in izpolnjuje druge, z izobraževalnim programom določene pogoje
Število dijakov, ki jih šola vpiše v začetni letnik, se lahko za posamezno šolsko leto omeji, če je število prijavljenih kandidatov bistveno večje, kot so kadrovske in prostorske zmogljivosti šole.
Kandidata s posebnimi potrebami, ki se vključuje v izobraževanje v skladu z odločbo o usmeritvi, šola z omejitvijo vpisa sprejme, če izpolnjuje vse predpisane pogoje in v skladu s predpisanimi merili dosega najmanj 90 odstotkov točk, potrebnih za vpis.
Pri izbiri kandidatov se upoštevajo njihovi učni uspehi v predhodnem izobraževanju, rezultati državnih tekmovanj v znanju ter znanja oziroma spretnosti, ki so pomembne za uspešno izobraževanje oziroma opravljanje določenega poklica.
Ob upoštevanju meril iz prejšnjega odstavka imajo prednost kandidati, ki imajo sklenjeno individualno učno pogodbo.
Merila za izbiro kandidatov določi minister na predlog pristojnega strokovnega sveta.
Merila za izbiro kandidatov se javno objavijo najpozneje dan pred začetkom šolskega leta, v katerem lahko kandidati začnejo izpolnjevati pogoje za doseganje predpisanih meril.
Merila za izbiro kandidatov v izrednem izobraževanju določi šola.
ZGim
V gimnazijo se lahko vpiše, kdor je zaključil osnovnošolsko izobraževanje.
Z izobraževalnim programom se kot pogoj za vpis lahko določijo:
– znanje iz klasičnih oziroma tujih jezikov, ki so izbirni predmeti osnovnošolskega izobraževanja, in
– preizkus znanja, nadarjenosti ali športni dosežki, lahko pa tudi starost, če je tako določeno z izobraževalnim programom.
Kdor se želi vpisati v izobraževalni program, ki kot vpisni pogoj določa opravljen preizkus znanja ali nadarjenosti, opravlja preizkus na šoli, v katero se želi vpisati.
Potrdilo o opravljenem preizkusu znanja in nadarjenosti velja eno šolsko leto na šoli, na kateri je kandidat opravljal preizkus.
V strokovni del izobraževalnega programa umetniške gimnazije glasbene smeri ali plesne smeri se lahko vpiše učenec, ki še ni zaključil osnovnošolskega izobraževanja, če je s preizkusom nadarjenosti izkazal izjemno umetniško nadarjenost.
V maturitetni tečaj se lahko vpiše oseba, ki:
– si je pridobila srednjo poklicno ali srednjo strokovno izobrazbo;
– je končala tretji letnik gimnazije in je prekinila izobraževanje najmanj za eno leto;
– je končala zasebni program gimnazije s priznanim statusom javno-veljavnega programa po sklepu pristojnega strokovnega sveta, da zagotavlja minimalna znanja za uspešen zaključek izobraževanja in
– ni končala izobraževanja iz prejšnjih alinej, je pa zaključila osnovnošolsko izobraževanje, če uspešno opravi preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije iz obveznih in izbirnih predmetov splošne mature v skladu z zakonom, ki ureja maturo.
Število dijakov, ki jih šola vpiše v začetni letnik in v maturitetni tečaj, se lahko za posamezno šolsko leto omeji, če je število prijavljenih kandidatov bistveno večje, kot so kadrovske in prostorske zmogljivosti šole.
Merila za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v gimnazijo določi na predlog pristojnega strokovnega sveta minister.
Merila se javno objavijo najpozneje dan pred začetkom šolskega leta, v katerem lahko kandidati začnejo izpolnjevati pogoje za doseganje predpisanih meril.
Pri izbiri kandidatov za vpis v začetni letnik gimnazije se upoštevajo njihovi učni uspehi v predhodnem izobraževanju, kot dodatno merilo pa se lahko upoštevajo tudi na drug način izkazana znanja in spretnosti, ki so pomembne za uspešno nadaljnje izobraževanje.
Za vpis v maturitetni tečaj se upoštevajo učni uspehi pri predhodnem izobraževanju.
Kandidata s posebnimi potrebami, ki se vključuje v izobraževanje v skladu z odločbo o usmeritvi, gimnazija z omejitvijo vpisa sprejme, če izpolnjuje vse predpisane pogoje in dosega najmanj 90 odstotkov točk po merilih, potrebnih za vpis.
ZVSI
V višješolski študij se lahko vpiše, kdor je opravil splošno oziroma poklicno maturo.
V višješolski študij se lahko vpiše tudi, kdor ima opravljen mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit, tri leta delovnih izkušenj in opravi preizkus znanja iz splošnoizobraževalnih predmetov v obsegu, ki je določen za poklicno maturo v srednjem strokovnem izobraževanju.
S posameznim višješolskim študijskim programom se lahko kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti, spretnosti in psihofizične sposobnosti, pomembne za uspešno opravljanje določenega poklica.
Šola lahko vpis v začetni letnik posameznega višješolskega študijskega programa omeji, če število prijav za vpis bistveno presega število razpisanih mest.
Javna šola si mora k sklepu o omejitvi vpisa pridobiti soglasje ministra.
Kadar je vpis omejen, se pri izbiri kandidatov ali kandidatk upoštevajo merila za izbiro, določena s študijskim programom. Upoštevajo se predvsem splošni uspeh pri maturi oziroma splošni uspeh v zadnjih dveh letnikih srednje šole oziroma pri poklicnem tečaju, lahko pa tudi uspeh pri posameznih predmetih srednje šole, oziroma splošni uspeh pri mojstrskem, delovodskem oziroma poslovodskem izpitu in ocene pri preizkusu znanja iz splošnoizobraževalnih predmetov.
Če so kot pogoj za vpis določene posebne nadarjenosti oziroma spretnosti ali psihofizične sposobnosti, se lahko te določijo tudi kot merilo ob omejitvi vpisa. Preizkus nadarjenosti oziroma spretnosti ali psihofizične sposobnosti ne sme presegati 40 odstotkov skupne vsote točk, ki jih lahko doseže kandidat v skladu s prejšnjim odstavkom.
Ne glede na merila iz prvega odstavka tega člena imajo prednost pri vpisu v redni študij v izbirnem postopku kandidati, ki pred tem še niso bili vpisani v redni študij v višjem strokovnem ali visokošolskem izobraževanju v Republiki Sloveniji.
- prestopom,
ZPSI-1
Dijak ima pravico enkrat prestopiti v drug izobraževalni program, večkrat pa le, če ob prestopu napreduje v višji letnik.
Šola, ki izvaja izobraževalni program, v katerega dijak prestopi, določi obveznosti za nadaljevanje izobraževanja po tem izobraževalnem programu in roke za izpolnitev obveznosti. Pri določanju obveznosti se upošteva predhodno pridobljeno znanje, ki se dokazuje z javno listino, izpitom oziroma na drug način, in kreditne točke, če si jih je dijak pridobil v predhodnem izobraževanju.
ZGim
Dijak ima pravico enkrat prestopiti v drug izobraževalni program, večkrat pa le, če ob prestopu napreduje v višji letnik
Ne glede na prejšnji odstavek dijak, ki je že enkrat ponavljal, in dijak s posebnimi pravicami, ki je pravico do večkratnega ponavljanja izrabil, nima pravice prestopiti v drug izobraževalni program, če ob prestopu ne napreduje v višji letnik, lahko pa prestopi v isti letnik izobraževalnega programa, ki se zaključi s poklicno maturo ali zaključnim izpitom.
- prenehanjem statusa dijaka
ZPSI-1, ZGim
Status dijaka preneha:
– za dijaka zaključnega letnika 30 dni po izteku šolskega leta,
– če se med izobraževanjem ne vpiše v naslednji letnik v predpisanih rokih,
– če se izpiše,
– če je bil izključen,
– če je sklenil delovno razmerje ali je pridobil status samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
ZSVI
Status študentu višje šole preneha po koncu zaključnega letnika ali:
– 60 dni po končanju drugega letnika, če ne diplomira do konca študijskega leta in če ni že tri leta koristil statusa študenta v višjem oziroma visokošolskem izobraževanju,
– če se ne vpiše v naslednji letnik,
– če se izpiše,
– če je bil izključen.
V primerih iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka se lahko študentu iz upravičenih razlogov (starševstvo, vojaške obveznosti ali težka bolezen) status podaljša, vendar največ za eno leto.
- prilagoditev opravljanja obveznosti,
ZPSI-1
Šola dijaku, ki se vzporedno izobražuje, in dijaku zaradi daljših ali pogostih odsotnosti iz zdravstvenih razlogov prilagodi opravljanje obveznosti.
Šola lahko nadarjenemu dijaku, dijaku perspektivnemu športniku, dijaku vrhunskemu športniku, dijaku, ki se pripravlja na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne in kulturne prireditve ter izmenjave, v primeru drugih športnih in kulturnih dejavnosti, prihoda iz tuje države in v drugih utemeljenih primerih prilagodi opravljanje obveznosti.
Dijaku s posebnimi potrebami se poleg prilagoditev, določenih z odločbo o usmeritvi, lahko še dodatno prilagodi opravljanje obveznosti.
Prilagoditve opravljanja obveznosti za dijake iz tega člena šola uredi z osebnim izobraževalnim načrtom, s katerim se prilagodi izvedba pouka in druge pravice ter obveznosti dijaka in šole v sodelovanju z dijakom in starši dijaka.
Za dijaka, ki se vzporedno izobražuje, šoli z osebnim izobraževalnim načrtom določita tudi obseg izobraževalnega dela na posamezni šoli za posamezno šolsko leto.
ZGim
Dijak ima pravico, da se hkrati izobražuje v več šolah oziroma po več izobraževalnih programih. Učenec iz četrtega odstavka 11. člena zakona ima pravico do vzporednega izobraževanja v strokovnem delu izobraževalnega programa umetniške gimnazije glasbene smeri ali plesne smeri.
Učenec iz prejšnjega odstavka ima v času vzporednega izobraževanja pravico do bivanja v dijaškem domu in subvencioniranega prevoza.
Če se dijak izobražuje v več šolah, šole z dogovorom določijo, kako dijak izpolnjuje svoje obveznosti na posamezni šoli.
Ne glede na prvi odstavek tega člena ima dijak, ki zaključi izobraževanje po izobraževalnem programu, pravico dokončati strokovni del izobraževalnega programa, v katerega je vzporedno vpisan, brez možnosti podaljšanja statusa dijaka iz 17. člena zakona.
- podaljšanjem statusa dijaka,
ZPSI-1
Dijakom s posebnimi potrebami, dijakom vzporednega izobraževanja, perspektivnim in vrhunskim športnikom oziroma športnicam, dijakom, ki ne napredujejo ali ne končajo izobraževanja zaradi starševstva, izjemnih socialnih in družinskih okoliščin ali zaradi bolezni, se lahko podaljša status dijaka največ za dve leti.
- pravico do hitrejšega napredovanja,
ZPSI-1, ZGim-1
Dijak lahko napreduje in dokonča izobraževanje v krajšem času, kot je predvideno z izobraževalnim programom, če izpolni vse z izobraževalnim programom določene obveznosti.
- večkratnem ponavljanju in napredovanjem v naslednji letnik
ZPSI-1
Dijak ima pravico večkrat obiskovati isti letnik, če zaradi bolezni in drugih utemeljenih razlogov, ni izpolnil obveznosti iz izobraževalnega programa.
- z ugovorom na končno oceno,
ZPSI-1, ZGim
Dijak lahko v treh dneh po prejemu letnega spričevala oziroma obvestila o uspehu vloži pri ravnatelju šole obrazložen pisni ugovor na končno oceno oziroma ugotovitev.
- vzgojnim ukrepanjem
ZPSI-1, ZGim
Šola lahko zaradi neizpolnjevanja šolskih obveznosti oziroma kršitev dolžnosti zoper dijaka vzgojno ukrepa.
Vzgojni ukrepi se lahko izrečejo za kršitve, ki jih dijak stori v času šolskih obveznosti.
Vzgojni ukrepi so opomin, ukor in izključitev iz šole.
b) izdajanje splošnih upravnih aktov,
c) vodenje uradnih evidenc oziroma baz podatkov,
d) izdajanje potrdil iz uradnih evidenc.
SEZNAM URADNIH OSEB, KI SO POOBLAŠČENE ZA VODENJE UPRAVNEGA POSTOPKA IN ODLOČANJE V UPRAVNIH ZADEVAH
Direktor: Mojmir Klovar
Ravnatelj Gimnazije Lava: Peter Juvančič
Ravnatelj Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja: Arnold Ledl
Ravnateljica Srednje šole za kemijo elektrotehniko in računalništvo: dr. Anita Laznik
Ravnateljica Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije: Simona Črep
Ravnateljica Srednje šole za logistiko in storitvene dejavnosti: Saša Silovšek
Ravnatelj Višje strokovne šole: mag. Matej Ozebek
Vodja Medpodjetniškega izobraževalnega centra: Denis kač
Iz zakonodaje izhaja, da na I. stopnji ravnatelj odloča o pravicah in dolžnostih učenca, če za posamezno določitev ni posebej določen pristojni organ. Drugi pristojni organi za izvajanje posameznih nalog v skladu z zakonodajo so: razredniki, strokovni aktiv, komisija za varstvo pravic, svet zavoda.
DODATNA POJASNILA O POSTOPKU URESNIČEVANJA IN VARSTVA PRAVIC DIJAKOV
Če dijak meni, da so mu v šoli ali pri delodajalcu kršene njegove pravice pri izobraževanju oziroma praktičnem usposabljanju z delom, lahko pisno zahteva, da pristojni organ šole oziroma delodajalca kršitev odpravi oziroma izpolni svoje obveznosti.
Če pristojni organ šole oziroma delodajalec ne odpravi kršitve oziroma izpolni obveznosti, lahko dijak zahteva posredovanje pristojne inšpekcije, v skladu z zakoni, ki urejajo pristojnost posameznih inšpekcij.
O pravicah in obveznostih dijaka, ki izhajajo iz izobraževanja v šoli in praktičnega izobraževanja, ki ga izvaja šola, odločajo strokovni organi šole v skladu s pristojnostmi, določenimi z zakoni in drugimi predpisi. O pravicah in obveznostih dijaka, ki izhajajo iz praktičnega usposabljanja z delom, ki se izvaja pri delodajalcu, odloča delodajalec.
O zahtevi za varstvo pravic v zvezi s pridobitvijo oziroma izgubo statusa dijaka odloča svet šole.
Svet šole odloči o zahtevi iz prejšnjega odstavka s tajnim glasovanjem, z večino članov vseh članov. Zoper odločitev sveta je možno sprožiti upravni spor.
O zahtevi za varstvo pravic dijaka odloča komisija za varstvo pravic.
Dijak lahko poda zahtevo za varstvo pravic v osmih dneh od dneva, ko je zvedel za kršitev, razen če je za posamezne primere na podlagi tega zakona določen drug rok.
Zahtevo za varstvo pravic dijak ali njegov zakoniti oziroma pooblaščeni zastopnik poda na zapisnik pri ravnatelju. Zahtevo za varstvo pravic se lahko pošlje tudi po pošti oziroma po elektronskih sredstvih komuniciranja.
Ravnatelj je dolžan najkasneje naslednji dan izročiti vlogo in druge podatke, potrebne za odločanje, organu, ki je pristojen za odločanje o njej, če za to ni sam pristojen.
V postopku odločanja o dijakovi zahtevi oziroma pravicah in obveznostih je pristojni organ dolžan:
– dijaku pomagati, da čim lažje in hitreje uveljavi svojo pravico,
– uporabiti tisti ukrep, ki je za dijaka ugodnejši, če se z njim doseže zakonit namen,
– skrbeti za to, da dijakovo nepoznavanje predpisov ni v škodo pravic, ki mu gredo po zakonu,
– ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločanje,
– preden odloči o zahtevi, dijaku dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločanje,
– postopek voditi hitro, v rokih, ki omogočajo dijaku uresničevanje njegovih pravic in obveznosti v zvezi izobraževanjem,
– kadarkoli popraviti očitne računske in druge napake v zvezi z uresničevanjem pravic dijaka v šolski dokumentaciji oziroma v izdanih sklepih oziroma šolskih listinah.
Pristojni organ o zahtevi za varstvo pravic dijaku izda pisni sklep, ki vsebuje izrek odločitve, obrazložitev in pravni pouk.
Sklep se vroči dijaku, njegovemu zakonitemu zastopniku ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku. Odločitev se lahko izvrši z dnem dokončnosti sklepa.