Page 13 - ŠCC novice 7

BO TREBA POČASNEJ, DA NAU GUMA POČILA! 13

HVALNICA E­KOLESU ALI KAKO SE JE V MENI

PREBUDIL KOLESARSKI GEN

Kolo je eno izmed najbolj trajnostnih prevoznih sredstev na našem planetu - nizka teža, malo
uporabljenih materialov, tiho in naravi prijazno. Podobno je z električnim kolesom, ki nam, poleg
gibanja, omogoča tudi možnost doseganja daljših razdalj, ki jih prevozimo precej hitreje. Po razi-
skavi podjetja Bosch se uporabniki električnih koles vozijo do trikrat pogosteje in prevozijo veliko
daljše razdalje. Tako pravi razumska razlaga.

Ampak, če vprašate mene, je dobitkov še veliko več, telesnih in čustvenih, saj me kolesarjenje
prav osrečuje!

Tako smo se “pravim” kolesarjem na cesti množično pridružili nepravi, t. i. “električni kolesarji”.
Večinoma malo bolj okrogli in malo starejši, v glavnem - odpisani. Ker te pri poganjanju pedal
prekomerna teža ovira, prijazni motorček pomaga riniti naprej tudi težkokategornike. Nikoli si ne
bi mislila, da bom v svojem šestdesetem letu doživela toliko veselja s kolesarjenjem. Seveda
je bila potrebna spodbuda, seveda je bil prisoten velik dvom! Tako velika naložba, potem mi pa
mogoče sploh ne bo všeč?! Ko sta manjkala še dva dneva do družinskega kolesarjenja po Istri,
sem ga le kupila - električno kolo in nujne pritikline. Tudi živo oranžno čelado, da bom na cesti
vidna. In – bila je ljubezen na prvo turo, ko sem zadihana prigrizla na Šmohor, ki bi mi bil z nava-
dnim kolesom popolnoma nedosegljiv. Nekaj jeznih pogledov mimobežnih “pravih” kolesarjev sem
raje kar spregledala.

V meni se je prebudil že dolgo zaspani kolesarski in športni gen,
ki z veseljem načrtuje ture, uživa v rezanju zraka, pri sopihanju
v klanec, v sladki utrujenosti in zmagoslavju na vrhu vzpona,
čudovitih razgledih, dinamičnih spustih, vonjih narave, opa-
zovanju in občudovanju vsega, kar sreča. Všeč mi je pomoč
motorja tam, kjer sama ne zmorem. Posebej rada kolesarim ob
Savinji in po okoliških hribih, na Hom, Brnico, Mrzlico, Čreto,
Šmohor, Šentjungert, ...

Največkrat se na pot odpraviva skupaj z možem, proti večeru, za
dve uri in do 50 kilometrov, grem pa tudi sama, kar me še najbolj
čudi. »Meta, a ti greš kar sama,« se čudijo prijatelji, ki se nasmi-
hajo moji novi navdušenosti.

Razmišljam, da bi se vsaj občasno vozila tudi v šolo, a se mi zdi
to zaenkrat precej zapleteno - morda pa je to naslednja ovira v
moji glavi, ki jo moram premagati.
Meta

Kam med krompirjevimi počitnicami?

Priporočam enodnevni obisk naravoslovno-tehničnega muzeja Haus der

Natur v Salzburgu v Avstriji. V šestih nadstropjih boste uživali v interaktivnih
igrah in eksperimentih. Pokriva praktično vsa področja, od dinozavrov do
človeškega telesa in vesolja. Obisk lahko naredite na poti do Legolanda.

Marko Radosavljević,
učitelj, SMM

OKT OBER 2022