Page 17 - ŠCC novice 7

17

Kaj te tako privlači pri filmu, da si se ga lotil že tolikokrat ­ tako obsežno in na tako visokem
nivoju drugič?

Težko opišem. Že od malih nog me privlačijo gibljive vizualne podobe na platnu in moč povezovanja
le-teh v celoto na način, da učinkovito povedo zgodbo. Morda mi je pri filmskem procesu še najbolj
zanimiva sposobnost vplivanja na gledalca. Če je odziv dober in tak, kot si si želel, je občutek res
nepopisen. S tem se v meni zviša raven adrenalina in dopamina. Oba verjetno nujno potrebujem in
zato se tudi vračam k produkciji filma.

“Naloga, ki mi je bila zaupana, s seboj prinese kar nekaj
organizacijski nalog, pa tudi veliko mero odgovornosti.
Obveščanje celotne ekipe, pisanje dispozicij, skrbeti, da
ima režiser dovolj ustvarjalnega miru, a da se dela po
časovnici, še tako mali zapleti … vse to je bilo moje delo.

Najtežje je, da življenje kljub vsemu zunaj filma in znotraj
ekipe teče dalje. Tako na neki točki postaneš motivator,
zaupnik, mediator, bolničar. Fizično je tak projekt manj
naporen kot psihično, a ne popustiš, ker se veseliš in
verjameš v končni rezultat. Nekateri vprašajo, ali bi se še
enkrat podal na to pot ... V prvi vrsti ne bi zmogel vsega, če
ne bi imel podpore doma, saj smo bili odsotni cel mesec in
mislim, da je to najvišja cen. Če bi torej spet imel podporo
družine, bi vsekakor zagrizel v takšen projekt, doživetje,
film, pustolovščino, ...”

Matic Holobar,
učitelj, KER, asistent režije

“Od nekdaj sem si želela, da bi videla,
kako potekajo večja in resnejša snemanja.
V procesu nastajanja filma Šepet metulja
sem dobila potrditev, da me to res zanima
in da bi to v življenju počela.

Presenetilo me je, da smo se kot ekipa
tako dobro povezali in kljub napornim sne-
malnim dnem bili pozitivni in drug drugega
spodbujali.”

Tjaša Arih,
dijakinja

“Od začetka drugega letnika pa do danes sem
napredoval kot še nikoli v življenju, vmes pa je
bilo težko. Med karanteno nisem dobil nobenih
priložnosti in razmišljal sem, da bi se z medijske
šole prepisal. Potem smo v druge letniku dobili
MOB, ki ga uči Alen Pavšar. Takoj po uri sem šel
k njemu z željo po učenju, sodelovanju pri projek-
tih. Čeprav je bilo težko usklajevati delo in šolo,
sem vztrajal. Naučil sem se ne le stroke, temveč
tudi doslednosti, pravočasnosti … snemanje filma
je moje življenje še bolj obrnilo na glavo. To je
moja prihodnost, jaz se vidim v tem …”

Lovro Marjanovič,
dijak

OKT OBER 2022