Page 12 - ŠCC novice 7

12 PUSTI SONCU V SRCE

BARVE ŠC CELJE ALI KAJ NAM JE TEGA TREBA BILO?

Pozno popoldne se vozim proti domu in v glavi premlevam, kaj se nam je zgodilo. Smo res postali
tako brezbrižni do sočloveka? Bomo res okopavali le še vsak svojo gredico in dovolili, da skupni
vrt zaduši plevel? In nato se spomnim vseh tistih sodelavcev, ki so zjutraj z menoj po rosni travi
nosili lesene stojnice, zagnano pripravljali izzive za dijake (prostovoljno, da se razumemo), uživali
ob pogledu na množico mladih v atriju in po dogodku Barve ŠC Celje pomagali pobrati smetiščno
zapuščino na pohojeni zelenici. In si rečem – še je upanje.

Nekoč je veljal rek, da smo skupaj močnejši. Na hodnikih vsak dan srečujem sodelavce, tako
različnih mnenj, življenjskih zgodb, osebne kulture … Dragi sodelavec / sodelavka, morda naju res
loči nekaj let, a oba sva le človeka. Je težko mimoidočemu na hodniku vrniti nasmeh in pozdrav?
Pozabi na to, kateri šoli pripadaš, kakšno izobrazbo ali status imaš. Ob koncu dneva smo vsi
enaki, skupen nam je Šolski center Celje in dijaki, ki sem jim moramo zahvaliti, da smo lahko tu.

Včasih je res lažje vsem in vsemu obrniti hrbet in misliti
najprej nase. A ko se znajdeš pred oviro, ti bo morda na
pomoč priskočil ravno tisti mlajši sodelavec, katerega
imena si še vedno nisi zapomnil. Ali pa tajnica, katere
prisotnost v pisarni je kar samoumevna. Morda čistilka, ki
vsak dan počisti za tabo. Ali pa tisti iz projektne pisarne, ki
smo po mnenju nekaterih vse prevečkrat moteči za pouk.

Dijaki so ta dan sodelovali, se povezovali in ob ovirah
združili moči. Se bomo česa naučili od njih?

Mateja Rajh Jager,
samostojna strokovna sodelavka, MIC

ŠCC NOVICE