Page 13 - ŠCC novice - 13

IN POSTAL JE LABOD ... 13

ŽIVETI PRISTNO

Pravijo, da je naše zadovoljstvo v življenju odvisno (tudi) od tega, na kar smo pozorni. Lahko se
fokusiramo na tisto, česar nimamo, ne maramo, nočemo, nismo dosegli, kar nas žalosti in bremeni
… Lahko pa smo pozorni na vse tisto, kar imamo, za kar smo hvaležni, nas veseli, navdušuje,
povezuje s tistimi, ki jih imamo radi.

Hm, zdi se mi, da nas je biti pristni in pozitivni včasih majčkeno strah. Strah pred tem, kako nas bodo
drugi sprejeli, kaj si bodo mislili o nas, nas bodo sodili, se nam bodo smejali … Najpomembneje
je, da se ne ukvarjamo s tem, kar o nas menijo tisti, ki nam niso pomembni. Nihče nima naših
izkušenj, našega smeha in solz, naših spominov …, nihče namesto nas ne bije vsakodnevnih bitk.
Raje se potrudimo, kot najbolje znamo – zase in za tiste, ki so nam pomembni.

Po teoriji izbire je vse, kar lahko nekomu predamo ali dobimo od drugega, informacija. Kaj človek
naredi z informacijo, pa je njegova izbira. Sprejmimo odgovornost za svoje življenje in ga živimo
tako, kot ga želimo živeti.Preprosto je, a ni lahko …

Po navadi ob koncu leta več razmišljamo o tem, kar je bilo in kako želimo, da bi bilo v prihodnjem
letu. Vabim vas k premisleku o tem, čigave sanje in cilje živite. Misel, da se mnogi veliko ukvarjamo s
tem, kaj si bodo mislili drugi, me še kdaj vznemirja. In si želim biti podobna tistim, ki jih to popolnoma
nič ne ovira na poti do njihovih ciljev, sreče in izpolnitve. Pravijo, da če želimo spoznati človeka,
njegov značaj, vrednote in prepričanja, mu samo prisluhnimo, kako govori o drugih ljudeh (ko jih ni
zraven). Kdor neprijazno in sovražno govori o drugih, največ pove o sebi. Torej, karkoli si že drugi
mislijo in govorijo o nas, naj nas ne potolče. To nismo mi! To ni naše! Kajti njihove misli in besede
izhajajo iz njih, iz njihovih občutkov, izkušenj, vrednot, spominov – torej iz njihovega modela sveta.

Kako naj potemtakem ravnamo mi? Dobro, odlično, z dobrimi
občutki in z ljubeznijo do sebe in do ljudi naredimo, kar čutimo,
da moramo narediti. Saj ni, da bi se nam kar fučkalo za druge, le
pozornost usmerimo nase. Nagrada, ki jo dobimo, ko se nehamo
obremenjevati z drugimi, so naši občutki povezanosti s sabo,
lahkotnosti, izbire in odprtosti za pristnejše odnose.

Mojca Drev,
SŠ SMM,
trenerka NLP, praktik coach NLP in praktik hipnoze

Peter Juvančič, ravnatelj GL
Pravica do odklopa je še ena od zadev, s katero nam avtorji predpisov želijo pokazati,
kako zelo jim je mar za delavce in vse nas, vendar se pogosto izkaže vse prej kot tisto,
kar so želeli doseči. Toliko nebuloz, s katerimi se moramo v zadnjih letih ukvarjati vsi, tudi
tisti, ki ne delamo nič narobe, je težko komentirati. Ne vem, zakaj, ampak imam občutek,
da so si pravico do odklopa izmislili ravno tisti, ki so že itak večino časa “v odklopu” – pa
naj gre za odklop od dela, resničnosti ali zdrave pameti. Vem, da obstajajo zaposleni,
ki imajo s tem resne težave, ampak dvomim, da jih je veliko pri nas. Morda bi bilo bolje
te stvari reševati tam, kjer se pojavljajo, ne pa vsepovprek.
Na naši šoli že leta pošiljam pomembna obvestila med 7. in 15. uro. Če pa se kdaj zgodi,
da me prehitijo prsti ali me zaloti navdih ob nepravem času, pa ne pričakujem, da nekdo
vstane sredi noči, prekine kuhanje večerje ali odloži molžo krav, da bi mi odgovoril.
Pričakujem pa, da bo odgovor prišel takrat, ko se vrne v službo in to v razumnem
odzivnem času.
Vsi potrebujemo odklop, to je jasno. Ampak res je fino, če si ga vzamemo redno in
ne le, kadar nam ustreza. Konec koncev, če bi pravico do odklopa upoštevali vsi brez
izjeme, bi se lahko zgodilo, da ne bi dobili odgovora niti od tistih, ki nam po navadi hitro
napišejo: “Bom pogledal/-a jutri.”

DECEMBER 2024