Page 19 - ŠCC novice - 13
P. 19

VSI NA POLARNI VLAK                        19



          SVETLOBA V DECEMBRU, ZASEBNO


          Čim se prestavi ura na zimski (meni ljubši) čas, postanejo večeri dolgi, mehki, temni. Odprem staro
          omaro, na vrhnji polici čaka na svoj trenutek v času kup papirnatih zvezd vseh barv in različnih
          porekel, priznam, večina je iz Ikee, da bodo v naslednji temnih mesecih svetile iz kotov našega
          doma. Postavljam in obešam jih in se veselim njihove svetlobe in vsega, ki prihaja. Je že tako,
          da so najbolj razsvetljeni prazniki pri nas v času največje teme in najdaljših noči, v času adventa,
          pričakovanja, ki je vedno najvznemirljivejši del dogodka.

          Seveda v ta moj čas gotovo sodijo vedno iste stvari: večerno sekljanje ingverja za čaj z medom in
          limono, peka piškotov, vezanje venčkov. Kot stara mačka na kavču predem, zavita v mehko odejo
          in berem knjigo. Najraje bi bila ves čas v zapečku, v svojem varnem, toplem, mirnem kokonu,
          odklopim se od poročil, sebično se obrnem k sebi.

          Ampak, december je tudi čas za druženja, zaključke vseh vrst, za katere se je treba spraviti iz
          hiše, obleščičiti in se dobro imeti. V zadnjih letih, ko so otroci že zrasli in je hitenja z nastopa na
          nastop manj, se v decembru kulturno bogatimo, skupaj obiščemo koncerte ali gledališče, to je še
          eden od čarov tega časa. Malce me bremenijo nakupi daril, veliko jih imam na spisku, a danes se
          da nakupovati za domačo mizo in ni več treba v prenatrpane nakupovalne centre, po drugi strani
          pa se trud povrne, saj je tako lepo podariti nekaj lepega, pravega. Vsako leto izdelam za prijatelje
          voščilnice, malce drugačne, kar precej se zaposlim z njimi, v likovnem in vsebinskem smislu,
          včasih ideje ne najdem do božiča in jih pošljem šele pred novim letom, a vedno jih. V letu, ko smo
          nenadejano dobili še četrtega otroka, sem voščilnice natiskala na kose plenic…

          Ponosna sem tudi na svojo potico, ki sem jo začela peči šele po petdesetem letu po maminem
          receptu, saj jo je do takrat vedno mojstrsko, brez konkurence, čarala naša mama. Torej, prenašam
          družinsko kulturno dediščino in zdi se mi, da je to najboljša in najposebnejša potica na svetu.
          Kolikor je pekaric, toliko je najboljših potic, če mene vprašate.

                                            In potem vrhunec- ko se zberemo na božični večer, pušeljc
                                            meni najdražjih ljudi, pojemo božične pesmi, pokadimo po hiši,
                                            večerjamo brez časovnih omejitev, se pogovarjamo o preteklem in
                                            prihajajočem letu. To je zame najdragocenejše darilo. Neizmerno
                                            sem hvaležna za vse te privilegije in to ni le floskula- za mir,
                                            zdravje, ljube ljudi, za to, da sem točno na tem mestu na svetu!
                                            Vsem želim veliko svetlobe, moči ter navdiha pri opravljanju
                                            najpomembnejšega dela na svetu, dragi moji sodelavci!

                                            Meta Petriček,
                                            SŠ GVO





                                                  SKRIVALNICE


















                    Uganete, kateri pripomočki so na fotografijah in v kateri šolski delavnici jih najdemo?
                   Odgovor nam pošljite do 31. 1. 2025 na mic@sc-celje.si in osvojite simbolično nagrado!




                                                                                            DECEMBER 2024
   14   15   16   17   18   19   20