Page 3 - ŠCC novice 10
P. 3

ZDAJ SI V NAJLEPŠIH LETIH                             3



              MOJIH 40


              Žal ne let starosti, na srečo ne kilogramov, tudi ne postnih dni, verjetno je vsem jasno, da
              govorim o službenih letih, letih na šolskem centru.


              Na takratni Tehniški šoli sem se zaposlil 1. 9. 1983. Začetek ni bil ravno ”navdušujoč”.
              Dobil sem učni načrt, 30 ur na teden, pa gremo. V razred, seveda. Če bi danes kaj takega
              storili novim sodelavcem, jih še toliko ne bi imeli, kolikor jih imamo.


              Tudi mene so spremljali pomembni mejniki. 1986 sva z ženo dobila Tadejo. Malo “tru-
              pelce” je krepko spremenilo najine navade. Edino, česar si nisem “pustil vzeti”, je bil no-
              gomet. V srednji šoli sem ga igral pri Kladivarju, nato rekreativno v ligi malega nogometa,
              danes spremljam tekme s kavča.


              1990 se nam je pridružila Nika in veselje je bilo nepopisno. Selitev v hišo je pomenila raj
              za vse nas, prinesla pa je težave z logistiko, zato je drugi avto postal “potreba”, ne lu-
              ksuz. Hkrati sem postal pomočnik ravnatelja. Sestavljanje urnika je bilo takrat še “ročno”.
              Težave z učilnicami? Na to ni bilo treba misliti, dokler nismo v celoti prešli na dopoldanski
              pouk. Potem se je začela “veselica” z učilnicami, ki še traja. Postal sem tudi predavatelj
              višje šole. Zares uspešno leto.


              Poučevanje pred 40 leti in danes? Premalo znakov na voljo, da bi vse opisal. Takrat smo
              bili Učitelji, nihče se ni vmešaval v naše delo. Poklic je bil spoštovan, dijaki zavzeti in
              motivirani, pripravljeni za delo. Danes? Niti ne upam zapisati, kaj si mislim. Naj prebere
              kakšna “nadobudna” mamica ali prepotenten očka, pa smo tam. Na FB, 24 ur, Twitterju in
              kar je še teh novotarij.
              Zadnji čas, da grem v “penzijo”. A kaj bom
              počel?  Hčerki  sta  poskrbeli,  da  se  lahko
              ukvarjam z vnuki, kar mi je v veliko veselje.
              Šport me bo spremljal,  dokler  bom lahko
              “hodil”.  Okoli  hiše  je  vedno  dosti  dela,  če
              ga  zmanjka,  žena  poskrbi  za  kakšen  nov
              “projekt”, pa “hajd” lopato in kramp v roke!
              Verjetno pa bo več časa tudi za počitnice
              izven šolskega termin.

              Srečno, šolski center.


              Igor Lah,
              pomočnik ravnateljice, SŠ SMM



















                                                                                                   JULIJ 2023
   1   2   3   4   5   6   7   8