Page 17 - ŠCC novice - 14
P. 17
... JE RAVNO POLJE 17
Kako pa uravnotežiš digitalno in analogno?
Z vrtom. Hišo. Doma poskušam tehnologijo
odložiti. Po poškodbi sem sicer šport malo dal
na stran, a rad grem s psom v gozd, pa počasi
se odpira kolesarska sezona. Pa košarka. In
seveda glasba, s katero je tesno povezana
cela družina. Z ženo Heleno sva se spoznala v
cerkvenem ansamblu, ona je bila nekoč skorajda
študentka klavirja na Akademiji za glasbo, sam
pa sem pel in igral kitaro v družbi in nekaj časa v
zasedbi Zeus. Še vedno rad poprimem za kitaro.
Od tod morda tvoj rokerski videz in frizura?
Morda! (smeh)
Kaj pa o mentorju, prof. Viherju, povedo
Sicer poučuješ informatiko. Kako poskrbiš, dijaki ekipe ULTIMUM?
da pouk ni suhoparen? »Mentor nas vedno podpira, za kar smo mu
Na koncu leta vedno izvedem anketo o zelo hvaležni. V to tekmovanje smo vložili veliko
zadovoljstvu z načinom pouka in odzivi so truda, tudi po pouku smo ostajali in on nam je
različni. Res je, teorija zna biti suhoparna, a brez vedno stal ob strani, nas znal motivirati, a nikoli ni
nje ni prakse. Mladim so telefoni bolj domači pritiskal na nas. Skoraj ga doživljamo kot enega
kot računalniki. Kadar kdo reče, da on pa ni za izmed nas, kot prijatelja, a še vedno z veliko
računalnik, mu odgovorim, da se popolnoma mero spoštovanja. Tudi v napetih situacijah nas
strinjam. Kajti računalnik je zanj. Teorijo skušam je vedno znal sprostiti s svojo preudarnostjo in
povezati z realnostjo, s primeri iz prakse, pri kdaj pa kdaj s kakšno anekdoto. In kar se nam
čemer mi pomaga tudi to, da sem bil 15 let zdi najpomembneše – naučil nas je, da je trud
zaposlen v gospodarstvu. tisti, ki šteje, ne rezultat.«
ODGOVORNO V POLETJE
Tokrat sem nameravala pisati o odgovornosti, a sem si večkrat premislila. Pretežka tema za poletje.
Morda pa vendarle …
Ko pomislimo na odgovornost, se razgrne pred nami cel seznam: odgovornost v službi, v prometu,
do družine, skupnosti, okolja … pa kazenska, materialna, moralna odgovornost … Odgovornost
je pravzaprav sposobnost odzivanja. Prevzeti odgovornost pomeni zavestno izbrati ali narediti
nekaj, kar bo lahko imelo tudi neželene posledice za nas. A vemo, zakaj smo to naredili. Tako kot
košarkar, ki v zadnji sekundi vrže na koš in prevzame odgovornost za izid tekme. In ni naključno
izbran. Tisti je, ki posebej trenira za met v takih okoliščinah.
In katero vrsto odgovornosti moramo še posebej trenirati? Tisto, ki jo pogosto v poplavi vseh drugih
zatajimo, kot slavni pisatelj svojo mater, ali zanemarimo, ker je vse drugo in so vsi drugi pomembnejši.
Odgovornost do sebe. Od enega svojih učiteljev sem pred leti slišala misel: »Najpomembnejša
naloga vsakega posameznika je, da vsak dan poskrbi, da je v dobrem čustvenem stanju. Do
konca življenja.« Takrat sem si mislila, da to vendar ni odvisno od mene. Ja, pa je! Jaz sem tista,
ki odločam o svojih mislih, odzivih, ravnanju, mejah, navadah, razvadah. In da sama upravljam s
sabo. Tako je z vsakim izmed nas. Nismo lupinica na morju in ne list v vetru.
Morda je poleti pravi čas, da začnemo hvaležno in lahkotno
opuščati nekoristne misli in poskrbimo za polno kaščo dobrih
občutkov. Predvsem s tem, da opazujemo sebe, se poslušamo,
preživljamo čas v tišini, v gozdu in smo telesno aktivni. In
upoštevamo kakšnega od svojih nasvetov, ki jih sicer radodarno
delimo prijateljem.
Mojca Drev,
učiteljica na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije
trenerka NLP, praktik coach NLP in praktik hipnoze
JULIJ 2025