Page 17 - ŠCC novice - 14
P. 17

... JE RAVNO POLJE                      17


                                                              Kako pa uravnotežiš digitalno in analogno?
                                                              Z  vrtom.  Hišo.  Doma  poskušam  tehnologijo
                                                              odložiti. Po poškodbi sem sicer šport malo dal
                                                              na stran, a rad grem s psom v gozd, pa počasi
                                                              se odpira kolesarska sezona. Pa košarka. In
                                                              seveda  glasba,  s  katero  je tesno  povezana
                                                              cela družina. Z ženo Heleno sva se spoznala v
                                                              cerkvenem ansamblu, ona je bila nekoč skorajda
                                                              študentka klavirja na Akademiji za glasbo, sam
                                                              pa sem pel in igral kitaro v družbi in nekaj časa v
                                                              zasedbi Zeus. Še vedno rad poprimem za kitaro.

                                                              Od tod morda tvoj rokerski videz in frizura?
                                                              Morda! (smeh)

                                                              Kaj  pa  o  mentorju,  prof.  Viherju,  povedo
          Sicer poučuješ informatiko. Kako poskrbiš,          dijaki ekipe ULTIMUM?
          da pouk ni suhoparen?                               »Mentor nas vedno podpira, za kar smo mu
          Na  koncu  leta  vedno  izvedem  anketo  o          zelo hvaležni. V to tekmovanje smo vložili veliko
          zadovoljstvu  z  načinom  pouka  in  odzivi  so     truda, tudi po pouku smo ostajali in on nam je
          različni. Res je, teorija zna biti suhoparna, a brez   vedno stal ob strani, nas znal motivirati, a nikoli ni
          nje ni prakse. Mladim so telefoni bolj domači       pritiskal na nas. Skoraj ga doživljamo kot enega
          kot računalniki. Kadar kdo reče, da on pa ni za     izmed nas, kot prijatelja, a še vedno z veliko
          računalnik, mu odgovorim, da se popolnoma           mero spoštovanja. Tudi v napetih situacijah nas
          strinjam. Kajti računalnik je zanj. Teorijo skušam   je vedno znal sprostiti s svojo preudarnostjo in
          povezati z realnostjo, s primeri iz prakse, pri     kdaj pa kdaj s kakšno anekdoto. In kar se nam
          čemer mi pomaga tudi to, da sem bil 15 let          zdi najpomembneše – naučil nas je, da je trud
          zaposlen v gospodarstvu.                            tisti, ki šteje, ne rezultat.«



          ODGOVORNO V POLETJE


          Tokrat sem nameravala pisati o odgovornosti, a sem si večkrat premislila. Pretežka tema za poletje.
          Morda pa vendarle …

          Ko pomislimo na odgovornost, se razgrne pred nami cel seznam: odgovornost v službi, v prometu,
          do družine, skupnosti, okolja … pa kazenska, materialna, moralna odgovornost … Odgovornost
          je pravzaprav sposobnost odzivanja. Prevzeti odgovornost pomeni zavestno izbrati ali narediti
          nekaj, kar bo lahko imelo tudi neželene posledice za nas. A vemo, zakaj smo to naredili. Tako kot
          košarkar, ki v zadnji sekundi vrže na koš in prevzame odgovornost za izid tekme. In ni naključno
          izbran. Tisti je, ki posebej trenira za met v takih okoliščinah.

          In katero vrsto odgovornosti moramo še posebej trenirati? Tisto, ki jo pogosto v poplavi vseh drugih
          zatajimo, kot slavni pisatelj svojo mater, ali zanemarimo, ker je vse drugo in so vsi drugi pomembnejši.
          Odgovornost do sebe. Od enega svojih učiteljev sem pred leti slišala misel: »Najpomembnejša
          naloga vsakega posameznika je, da vsak dan poskrbi, da je v dobrem čustvenem stanju. Do
          konca življenja.« Takrat sem si mislila, da to vendar ni odvisno od mene. Ja, pa je! Jaz sem tista,
          ki odločam o svojih mislih, odzivih, ravnanju, mejah, navadah, razvadah. In da sama upravljam s
          sabo. Tako je z vsakim izmed nas. Nismo lupinica na morju in ne list v vetru.

                                            Morda je poleti pravi čas, da začnemo hvaležno in lahkotno
                                            opuščati nekoristne misli in poskrbimo za polno kaščo dobrih
                                            občutkov. Predvsem s tem, da opazujemo sebe, se poslušamo,
                                            preživljamo  čas  v  tišini,  v  gozdu  in  smo  telesno  aktivni.  In
                                            upoštevamo kakšnega  od svojih nasvetov, ki jih sicer radodarno
                                            delimo prijateljem.

                                            Mojca Drev,
                                            učiteljica na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije
                                            trenerka NLP, praktik coach NLP in praktik hipnoze


                                                                                                   JULIJ 2025
   12   13   14   15   16   17   18   19   20